Pet, šest ali deset tisoč korakov
Pametni telefoni, ure in zapestnice imajo tipalo pospeška, ki zaznava v treh oseh, kar je osnova za merjenje smeri in intenzivnosti »premikanja«. Recimo, da je telefon v zadnjem žepu. Ko zazna premik navzdol, to razume kot korak, ali pa tudi ne. Odvisno od tega, kako občutljivo je »števec« korakov nastavljen, na kar nimamo vpliva. Lahko, da smo res naredili korak ali pa le sedimo v vozilu med vožnjo po nadpovprečno luknjasti cesti. To je največkrat razlog, zakaj števec na telefonu naraste, tudi med vožnjo. Ko pa korake šteje naprava na zapestju, pa je premikov, ki niso »koraki« še neprimerno več. Lahko stojimo na mestu in okopavamo vrt ali preprosto krilimo z rokami, ko nekomu hočemo v glavo vtepsti nesporen argument. Ali celo obratno – lahko potiskamo otroški voziček in so roke dokaj pri miru, korakov pa delamo veliko. Kakor koli že, razlog zakaj več naprav na isti poti našteje različno število korakov, lahko poiščemo v različnih občutljivostih za premike oziroma algoritmu, ki tolmači, kateri signali omenjenih tipal so posledica korak, kateri pa drugih gibov.
Kot misleča bitja smo seveda obsedeni s številkami, danes sem naredil natanko 16523 korakov, kar pa v tem primeru ne bi smelo biti bistvo. Vse ali pa vsaj večina pametnih naprav je nastavljenih tako, da pokaže manj korakov, kot smo jih dejansko naredili, zato je v resnici pomemben le trend. Sem danes naredil več ali manj korakov kot včeraj ali dan prej, torej sem bil bolj ali manj aktiven. Koraki pa so poleg starosti, višine in teže osnova še za en podatek, na katerega smo še posebej »ponosni«. Na količino pokurjenih kalorij. V tem primeru gre tudi le za bolj ali manj natančen približek. Še posebej pri napravah brez tipala srčnega utripa, saj te le na podlagi podatkov ostalih tipal stežka določijo težavnost dejavnosti. Kajti količina porabljenih kalorij ni odvisna le od trajanja vadbe, temveč tudi od njene težavnosti, to pa je najlažje določiti na podlagi srčnega utripa. Zadnji podatek, kateremu so podlaga koraki, pa je razdalja. Če je naš korak dolg x cm, naredili pa smo y korakov, potem smo prehodili toliko in toliko metrov. V zori nosljivih naprav je bil ta izračun še posebej slab, nato pa se je natančnost postopoma izboljševala. Sistemi so se učili na podlagi podatkov, ki so jih uporabniki nalagali na oblačne storitve. Podobno velja tudi za porabljene kalorije in za celo vrsto podatkov, ki jih lahko pridobimo na podlagi tipal telefona, pametne ali športne ure. Načela umetne inteligence, ki se uči na veliki količini že zbranih in nekje shranjenih podatkov, lahko natančnost tovrstnih izračunov še dodatno izboljšajo.
